Maroške naftne skrilavce iz skrilavca | Zemljevid, geologija in viri

Posted on
Avtor: Laura McKinney
Datum Ustvarjanja: 8 April 2021
Datum Posodobitve: 14 Maj 2024
Anonim
Maroške naftne skrilavce iz skrilavca | Zemljevid, geologija in viri - Geologija
Maroške naftne skrilavce iz skrilavca | Zemljevid, geologija in viri - Geologija


Zemljevid naftnih skrilavcev v Maroku (lokacije po Bouchti, 1984). Kliknite za povečavo zemljevida.

Na desetih krajih v Maroku so bila najdena nahajališča iz skrilavca nafte, od katerih so najpomembnejše marinite zgornje krede, za razliko od Egipta, Izraela in Jordanije. Dve nahajališči, ki sta bili najbolj raziskani, sta nahajališča Timahdit in Tarfaya; izdelanih je bilo približno 69.000 analiz vzorcev iz 157 vrtin v dolžini 34.632 m in 800 m rudarskega dela.

Deponija Timahdit, ki se nahaja približno 250 km jugovzhodno od Rabata, leži v območju približno 70 km in širine 4 do 10 km znotraj sinhline s severovzhodom. Debelina oljnega skrilavca se giblje od 80 do 170 m. Vsebnost vlage se giblje od 6 do 11 odstotkov, vsebnost žvepla pa v povprečju 2 odstotka. Skupne rezerve nafte iz skrilavca se ocenjujejo na 18 milijard ton na površini 196 km2; izkoristek olja se giblje od 20 do 100 l / t in povprečno 70 l / t.

Deponija Tarfaya se nahaja na najbolj jugozahodnem delu Maroka, blizu meje z Zahodno Saharo. Oljni skrilavci znašajo povprečno debelino 22 m, njegov razred pa znaša 62 l / t. Skupni vir nafte iz skrilavca se ocenjuje na 86 milijard ton na območju 2.000 km2. Vsebnost vlage iz olja skrilavca Tarfaya znaša 20 odstotkov, vsebnost žvepla pa približno 2 odstotka.


S krednimi mariniti sta povezana tudi fosfatna kamnina in uran. Eno vrtalno jedro (lokacija negotova) je pokazalo največjo vsebnost P2O5, približno 17 odstotkov, koncentracijo U308 pa približno 150 ppm.

V osemdesetih letih je več energetskih podjetij iz Severne Amerike in Evrope izvedlo raziskovalno vrtanje in poskusno rudarjenje ter predelavo maroških oljnih skrilavcev, vendar se iz njih ni pridobivalo olja iz skrilavca (Bouchta, 1984; Office National de Recherches et Dexploitation Petrolieres, 1983?).